Tango

Tango je eden tistih plesov, ki nas takoj asocira na strast. Strast, ki se dostikrat povezuje z "vrtnico". Danes je tango v Evropi tako razširjen ples, da povezava vrtnica-tango počasi bledi. V iskanju njegovih korenin smo naleteli na nekaj zanimivih potrobnosti iz njegove zgodovine.

Preberite si tudi več o argentiskem tangu.

Argentinski tango

Je tisti pravi tango, ki ga plešemo mi in kateremu se najbolj posvečamo.

Argentinski Tango - Kratka zkodovina iz rokava

V zvrst plesov pri argentinskem tangu sodijo trije plesi: Tango, Valček (ali kreolski valček) in milonga. Preberite si več o ritmih v tangu:
Argentinski tango - Trije ritmi Tanga

Argentinski Tango: Slovarček izrazov.

Preberite si več o argentiskem tangu.

Tango - popularizacija

Tango doseže široke ljudske množice v kultnem filmu "Štirje jezdeci Apokalipse" (1921- The four horseman of the Apocalypse), kjer Rudolph Valentino odpleše svoj legendarni Tango:

Rudolph Valentino pleše Tango na skladbo La Cumparsito v filmu Štirje jezdeci Apokalipse (1921)

Seveda se še vsi spominjamo enega zadnjih filmov, s katrerim se je tango dotaknil širših množic: Vonj po ženski (Scent Of A Woman - 1992), kjer Al Pacino odpleše tango, ki je na moč podoben tistemu, ki ga plešemo na milongah:

Al Pacino - Scent Of A Woman - 1992

V zadnjem filmu se vendarle pokaže tudi ena največjih značilnosti tanga: Tango moraš začutiti in ne videti (Gregor - OpenTango.org).

Oglejte si še več zanimivih posnetkov iz velikega platna.

Tango - stadardni ples

V Evropi smo tango prvič spoznali 1907, ko je preko francoske obale prišel v Pariz in so ga kasneje "kultivirali", s čimer je ples postal dostopen širšim množicam.
V družabni ples ga je preoblikoval plesalec in komponist Camille de Rhynal po letu 1920, se tudi uvrsti med tekmovalne plese. Pred letom 1914 so tango plesali na način, kot se ga je plesalo v Buenos Airesu. (Meta Zagorc: Ples - 2001).

Tango v Sloveniji

V Slovenijo je prišel tango pred dobrimi desetimi leti. Takrat je v istem letu Slovenija in Ljubljana videla prvi dve delavnici v organizaciji dveh društev (Takl in Uroš Andič). Pravi razcvet tanga doživi Slovenija po letu 2002. V državi je od takrat organizirano precej različnih delavnic, praktik in nekaj odmevnih predstav BA Tango (Andreja Podlogar in Blaž Bertoncel), ki še naprej razvijata sceno na področju novega tanga.

V Ljubljani ves čas aktivno delujejo vsaj štiri društva oz organizacije. Tango se v Sloveniji pojavi tudi v Mariboru, Celju, Kranju, Ajdovščini, Novem Mestu in Idriji.